![]() |
||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
Berimo skupaj – 11. tedenOznake: Berimo skupaj, kako znanje uporabiti zase, Vzgoja brez drame, Celostni razvoj, Celostni razvoj otroških možganov, Dan Siegel, Andreja Vukmir, Andreja Vukmir Brenčič, Tina Payne Bryson
CELOSTNI RAZVOJ OTROŠKIH MOŽGANOV,
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Peto poglavje: NOTRANJI POGLED
V prejšnji objavi smo bili pozorni na kolo zavedanja, ki nam pomaga razumeti kaj se dogaja v nas iz okrog nas. Ljudje smo skupek različnih misli in občutji, ki se nenehno spreminjajo. Da pa bi lahko razvili notranji pogled ter potem vplivali na različne misli, želje in čustva, ki se v nas porajajo, se moramo najprej zavedati, kaj dejansko doživljamo. Oziroma moramo otrokom pomagati prepoznati in razumeti različne robne točke in jim tako pomagati razločevati vsa občutja, podobe, čustva in misli, ki nanje vplivajo. Pomembna so vsa občutja, kot so recimo prepoznati kepo v želodcu kot znamenje zaskrbljenosti, željo, da bi udarili, kot znamenje jeze ali frustracije, težka ramena kot znamenje žalosti. Nato pa jih naučimo, kako se v določenem momentu znajti. Da lahko, ko so napeti poskušajo globoko vdihniti, da bi se pomirili. Naučiti jih moramo tudi , da bodo prepoznali podobe, ki vplivajo na to, kako gledajo na svet in občujejo z njim. Recimo težki spomini, nočne more otežujejo njegov svet. Takrat lahko uporabi svoj notranji pogled, da nad temi podobami prevzame nadzor in precej zmanjša moč, ki jih imajo nad njim. Starši moramo paziti, da bodo otroci pozorni tudi na svoja občutja in čustva. Zato jih lahko večkrat vprašamo kako se počutijo in strmimo k podrobnim odgovorom. Tako so lahko natančni in preidejo s splošnega opisovanja čustev, kot sta »dobro« in »slabo«. Tudi pri mislih je pomembno, da razumejo, da vsem mislim, ki se porajajo ni treba verjeti. Lahko se celo uprejo zamislim, ki jim niso v pomoč, niso zdrave ali resnične in se s pomočjo kolesa zavedanja raje usmerijo proti tistim, ki vodijo v srečo in rast. Prepoznavanje nam pomaga razumeti, da naša telesna občutja oblikujejo naše čustvo in naše čustvo oblikuje naše razmišljanje, kot tudi naše notranje podobe. Vse točke na robu – občutja, podobe, čustva in misli, lahko vplivajo na druge in skupaj ustvarjajo naše razpoloženje. Predvsem pa bodite prepričani, da že pogovor o otrokovem notranjem doživljanju spodbudi psihološki razvoj otroka. (povzeto po knjigi)
KAKO ZNANJE UPORABITI? VAJA 1 – PREPOZNAVANJE Dopolnite naslednjo tabelo, ki zajema čim širšo paleto možnih robnih točk, oziroma čim bolj različna občutja, podobe, čustva, misli:
VAJA 2 - ISKANJE RAZLIČNH METOD
Za lažje prepoznavanje doživljanja sebe in drugih si lahko pomagate z različnimi pripomočki. V roke vzemite kako pravljico in bodite pozorni na ilustracije, oziroma predvsem na izraze na obrazu. Otroka sprašujte, kaj prepozna na določenem obrazu (strah, veselje,..).
Lahko se greste igrico-vreme. Vprašajte malčka kakšno vreme on predstavlja danes. Preko opisa lahko marsikaj izveste o tem, kako se počuti. Ko greste med ljudi, jih skupaj opazujte in bodite pozorni na različna razpoloženja. Nato pa otroka sprašujte zakaj misli, da recimo nekdo joka,… Skupaj z otrokom narišite različne obraze, ki nakazujejo različna razpoloženja.
![]() |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2025 | |||||||||||||
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2025 | CMSx
|