Ali veste, zakaj so mladostniki nagnjeni k uživanju mamil in alkohola?

Enega največjih izzivov mladostnikom in njihovim družinam pomeni morebitno uživanje kemikalij, ki vplivajo na psiho, torej alkohola in drugih rekreativnih mamil.

 

V mladostništvu se poraja želja po raziskovanju novih načinov doživljanja realnosti in takrat je uživanje mamil, ki vplivajo na delovanje možganov, lahko zelo mikavno. Čustveno se na mamila vsak odziva drugače, od navdušenja in zanimanja pa do strahu in odpora. Znanost in zakoni naj bi nas sicer od uživanja snovi, ki vplivajo na naše psihično stanje, odvračali, vendar nekateri odrasli in mladostniki uživajo ali vdihavajo različne kemikalije, s katerimi želijo spremeniti svojo izkušnjo zavesti; med te snovi pa sodijo vse od alkohola in marihuane pa do psihedeličnih gob in kokaina.

 

K pogostejšemu uživanju mamil nas v mladostništvu motivirajo najmanj štiri gonilne sile: preizkušanje novega, vključevanje v družbo, samozdravljenje in odvisnost.

Pri mladostnikih, ki imajo že tako visoko raven dopamina, uživanje mamil (tudi alkohola), ki izločanje dopamina neposredno povečajo, povzroča še posebej nevarno mešanico povišane ravni dopamina zaradi mamil in že naravno aktiviranega mladostnikovega dopaminskega sistema. Z drugimi besedami, v mladostništvu se poraja močna želja po preizkušanju mamil zaradi raziskovanja novosti, hkrati pa so mladostniki dovzetni za psihološko odvisnost od alkohola in drugih mamil.

 

Snovi in vedenja, ki povzročajo odvisnost, na primer nakupovanje ali udejstvovanje v igrah na srečo, aktivirajo glavni transmiter krogotoka za ugodje dopamin. Kot smo že ugotovili, je to prenašalec, ki v mladostništvu že sam po sebi občasno doseže izredno visoko raven. Dopamin se izloča iz dela možganov, ki se imenuje nucleus accumbens, poleg možganskega debla, vpliva pa na naš limbični čustveni, motivacijski, ocenjevalni in spominski sistem; hkrati tudi potiska na naš korteks, kar vpliva na način razmišljanja, odločitve in vedenja. Alkohol lahko pri vsakomer sproži dopaminski sistem, kar povzroči porast te možganske kemikalije, ki je temelj za ugodje.

Pomembno je, da že zgodaj spregovorimo o nevarnosti za morebitno odvisnost. V mladostništvu smo še posebej dovzetni za uživanje mamil, ki spreminjajo psiho, pa tudi za zlorabo in odvisnost.

 

Več o velikih možganskih spremembah, ki se dogajajo v času mladostništva, lahko preberete v knjigi dr. Daniela Siegla, Vihar v glavi: moč najstniških možganov. Dr. Daniel Siegel je tudi avtor uspešnice Celostni razvoj otroških možganov in knjige Vzgoja brez drame. 

V tem New York Times bestselerju, avtor staršem predstavi, kako lahko v življenju svojih otrok eno od najbolj zahtevnih razvojnih obdobij, spremenijo v najbolj izpolnjujočega in uspešnega.