• Domov  /  Članki  /  Odrasli otroci disfunkcionalnih družin - Kdo smo?

Odrasli otroci disfunkcionalnih družin - Kdo smo?

Oznake: odrasli otroci, disfunkcionalne družine, alkoholne družine, stiska, trauma, družina, odnosi, težave, samopodoba

avtorica: Maša Blaznik

Kako naša preteklost vpliva na našo sedanjost

Začetek modrosti je, ko stvar poimenujemo z njenim pravim imenom.

Zgodovina nas uči, da če ne priznavamo in prepoznamo svoje preteklosti, da jo bomo zelo verjetno ponavljali.

Če smo odrasli v čustveno zdravi družini, potem nam bodo informacije v nadaljevanju pomagale razumeti ljudi, ki niso imeli naše sreče. Ljudi, ki so odrasli v disfunkcionalnih družinah. Članek je namenjen tistim, katerih potrebe so bile vedno v drugem planu - otrokom disfunkcionalnih družin.

To so družine, kjer je prisotna ena ali več vrst zlorab: zasvojenosti (alkohol, droge, kockanje, spolnost, hrana,..); fizična, čustvena ali spolna zloraba, verska obsedenost, mentalne bolezni, ....

Premalo pozornosti se posveča pomoči otrokom, ki morajo v takem okolju odraščati. Če sodimo mednje, nam bo vsebina ponudila pogled na našo situacijo z novega zornega kota. Spoznali bomo, kakšna je popotnica odraščanja v takšni družini, kako vpliva na naše odnose, partnerstvo in službo. Izvedeli bomo za rešitve, saj sami ne moremo enostavno odložiti tega bremena, ko zapustimo dom.

Čeprav je v tem članku pozornost namenjena najbolj prisotni vrsti disfunkcionalne družine pri nas - alkoholni družini, je potrebno poudariti, da so vedenjski vzorci, ki jih otrok razvije v takšni družini v osnovi enaki vzorcem otrok, ki so fizično ali čustevno zlorabljeni, ali tistim, ki živijo s psihično motenimi osebami,... Poimenovanje »alkoholna družina« se lahko nadomesti s katerokoli drugo obliko disfunkcionalne družine, vse ostalo se ne razlikuje.

Odrasli otroci alkoholikov

Ob odraščanju sta fokus in motivacija usmerjena v to, da bi bila naša sedanjost vse drugo, kot je bila naša preteklost. Počnemo iste stvari in upamo na drugačen rezultat. Nam uspeva? Je naša sedanjost to, kar smo upali, da bo? Nas napolnjuje z radostjo in občutkom izpolnjenosti? Če nas ne, to ni zaradi tega, ker bi bilo z nami nekaj narobe. To ni zato, ker nismo dovolj sposobni ali inteligentni ali uspešni. Temveč zato, ker smo Odrasli otroci alkoholikov (ACOA - Adult Children Of Alcoholics).

Okolje, ki otroku ne daje občutka varnosti, ljubezni, čustvene stabilnosti in predvidljivosti, je disfunkcionalno in ima ključen predvsem pa škodljiv vpliv na njegov razvoj. Otrok alkoholne družine nima let. Iste stvari veljajo za pet- ali petdesetletnika. Otroštvo enkrat mine, njegov vpliv ne.

Zdrava družina

V takšnem okolju se lahko otroci zanesejo na starše in vedo, da bodo le-ti poskrbeli zanje. Dovoljeno jim je, da so danes otroci in da bodo lahko takšni tudi jutri. Te družine niso popolne, so pa človeške. Starši jih učijo, kako biti odgovorni, kako prevzemati nove naloge in vloge. Ti otroci ne živijo v stalnem strahu. Vedo, da je v hiši nekdo, ki bo poskrbel za njih in našel rešitve. Ne glede na to, kaj bodo naredili, ne bodo zapuščeni ne čustveno ne fizično.

Alkoholna družina - »Ne govori, ne zaupaj, ne čuti.«

Začetnica na področju tematike odraslih otrok dr. Claudia Black je izluščila tri pravila, ki veljajo v alkoholnih družinah: »Ne govori, ne zaupaj, ne čuti!«. (Black, 1981)

Osnova alkoholnih družin so kaos, nepredvidljivost, nedoslednost, napetost in strah. Alkoholizem je bolezen in je os, okoli katere se vrti cela družina. Čeprav bi večina družin prisegla, da alkoholizem ni bistvena težava.

Zaradi fizične ali čustvene odsotnosti starši otrokom ne morejo biti vzorniki, kjer bi se le-ti naučili zdravih modelov za čustvovanje, postavljanje mej, reševanje problemov, funkcioniranja v odnosih in socializacijo. Zato se v otrocih pojavijo strahovi, kot so so strah pred nevarnostjo, zapuščenostjo, kaosom in občutek neljubljenosti.

Tako, kot alkoholiku pijača zamegli jasen pogled na svet, se v družini zabrišejo zdrave meje čutenj, misli in obnašanj. Skrb se zmotno poimenuje ljubezen, iracionalnost postane spontanost, dušeče rušenje mej naj bi bila intimnost, nasilje se preimenuje v jezo. 

Kdo so odrasli otroci disfunkcionalnih družin?

Odrasli otroci disfunkcionalnih družin ali krajše OC (v tuji literaturi uporabljen izraz AC - Adult Children) so ljudje ("otroci"), ki odrastejo v okolju, kjer je bila nezdrava družinska atmosfera, bodisi zaradi alkohola, bodisi zaradi drog, fizičnega, čustvenega ali kakršnegakoli drugega nasilja in so razvili določen vedenjski vzorec, ki jim je pomagal preživeti.

Sprva so ga strokovnjaki prepoznali pri otrocih alkoholikov, zato so ga poimenovali ACOA (Adult Children Of Alcoholics - simptom odraslih otrok alkoholikov). Z leti so ugotovili, da je ta vrsta čustvenega obrambnega mehanizma prisotna pri vseh oblikah nezdravih odnosov.

Nekaj osnovnih izhodišč:
- odrasli otroci ugibajo, kaj je normalno vedenje,
- odrasli otroci imajo težave pri izvedbi projektov od začetka do konca,
- odrasli otroci lažejo, tudi kadar bi bilo lažje povedati po resnici,
- odrasli otroci se obsojajo brez milosti,
- odrasli otroci se težko zabavajo,
- odrasli otroci so zelo resni,
- odrasli otroci imajo težave v intimnih odnosih,
- odrasli otroci pretirano reagirajo na spremembe, na katere nimajo vpliva,
- odrasli otroci ves čas iščejo potrditev in odobravanje,
- odrasli otroci so bodisi preodgovorni bodisi neodgovorni.

Kako se doživlja odrasli otrok?

Izgleda, da je skoraj nemogoče, da se ne bi ob odraščanju v zgoraj opisanih razmerah otrok počutil zmedenega, krivega, jeznega, osramočenega ali prestrašenega. To so normalni odzivi na nenormalno situacijo.

Tule je nekaj misli, s katerimi bi se opisal človek, ki je odraščal v alkoholni družini:

Ugibam, kaj je normalno vedenje in kakšne so normalne reakcije.
Lažem, čeprav bi enako lahko povedal resnico.
Težko se sprostim in zabavam.
Sem resna oseba.
Sem pretirano odgovorna ali pretirano neodgovorna oseba.
Obosojam se brez milosti.
Pretirano odreagiram na spremembe, nad katerimi nimam vpliva.
Počutim se drugačnega od drugih ljudi. Želim si biti kot drugi ljudje.
Zvest sem tudi v primerih, ko je moja zvestoba nezaslužena.
Težko izpeljem projekt od začetka do konca. 
Občutek imam, da nekaj manjka v mojem življenju, pa ne vem kaj.
Ne vem, kaj si želim.
Ne vem, kaj čutim.

Otroci alkoholikov odrastejo

Vstop v odraslo dobo ima grenak priokus, saj ga spremlja občutek žalosti, da niso imeli priložnosti biti Otroci. S seboj prinesejo vloge in pravila iz otroštva, obrambne mehanizme in strategije preživetja. Na prvi pogled so odrasli otroci popolni. Vse imajo pod nadzorom, ima urejene družine in so vzorni zaposleni.

Vendar v alkoholnih družinah ni neprizadetih posameznikov. Vsakdo je na nek način poškodovan, fizično, čustveno ali duhovno. Na poti preživetja je vsak razvil problematične vedenjske mehanizme. Veliko odraslih teh težav niti ne povezuje z njihovim izvorom - odraščanju ob alkoholnih starših. Zdravnike obiskujejo zaradi tesnob, utrujenosti, migren, kolitisa ali čirov.

Občutek, da so odgovorni za čutenja in dejanja staršev, se sedaj razširi tudi na druge ljudi (partnerja, šefa, prijatelje, otroke). Nezaupanje, nizka samopodoba, občutek praznine, ignoriranje lastnih potreb, oziroma dajanje prednosti potrebam drugih in močan občutek odgovornosti, je le nekaj od stvari, s katerimi se dnevno ukvarja odrasli otrok. Če vse to seštejemo dobimo posameznika, ki trpi zaradi pomanjkanja stika s seboj in občutkom lastne nevrednosti. Radost, veselje, brezskrbnost so tam zunaj. Dogajajo se drugim ljudem. (Woititz, 2002)
Odrasli otroci alkoholikov so ljudje, ki imajo ali samo jezo ali samo žalost ali samo strah ali samo nasmeh. So ali depresivni ali jezni. V sebi čutijo ali praznino ali kaos. Oklepajo se preteklosti, bojijo se prihodnosti in so polni skrbi v sedanjosti.

Nikoli niso zadovoljni. Želijo si stvari, vendar ne naredijo veliko, da bi se jim želje uresničile. Upajo na najboljše, bojijo se najslabšega in nikoli ne uživajo v trenutku.

Odrasli otroci odrastejo v posameznike, ki bodisi sovražijo svoje starše, bodisi jih kujejo v zvezde. Ker so tako prepleteni z nijmi zaradi traume, ki jih povezuje, so redko sposobni zdrave distance in jih videli kot ljudji, ki so enaki drugim. Dokler se ne odločijo, da je čas za sedanjost.

Kako izstopiti iz tega kroga?

Izkušnje odraščanja v nezdravem okolju so nam dale velike kapacitete soočanja z najrazličnejšimi težavami in nevarnostmi. Ob stresu in tramah smo se naučili preživeti. Ta ista moč se lahko sedaj preusmeri v proces ozdravljenja posledic družinskega alkoholizma. Zadrževanje v preteklosti ne nosi zdravih plodov.

Strokovna pomoč je tisti način, ki nam lahko pomaga varno pogledati v preteklost, pozdraviti njene posledice in nas nauči ustvarjati nove, zdrave odnose ter sedanjost, kakršno si mi želimo.

Okrevanje je proces in prav je, da smo potrpežljivi s seboj. Vzemimo si čas. Nihanja, ki se bodo pojavila, boleči spomini, zakrneli obrambni mehanizmi, vse to je sedaj v kolesju zdravljenja in okrevanja in s tem del rešitve in ne več le del problema.

Kje najdemo pomoč?

- Individualna psihoterapija
- Skupinska psihoterapija
- Družinska terapija

Študij literature na temo alkoholnih družin in odraslih otrok lahko koristno pripomore v procesu okrevanja. Avtorji kot so Janet Geringer Woititz, Claudia Black, Robert Ackerman, John in Linda Friel, Herbert Gravitz, Julie Bowden, Robin Norwood so ljudje, ki so orali ledino na tem področju. Njihova dela so tako strokovna kot življenjska, zato so vedno priporočjivo branje.

Viri:
- BLACK, Claudia: »It will never happen to me«, Ballantine Books, 1987
- GRAVITZ, Herbert, BOWDEN, Julie: »A guide for adult children of alcoholics«, Simon & Schuster, 1985
- FRIEL, Linda, John: »The secrets of dysfunctional families«, Health Communications, Inc., 1988
- WOITITZ, Janet: »The complete ACOA Sourcebook«, Health Communications, Inc., 2002
- NORWOOD, Robin: »Women who love too much«, Arrow Books, 1988
- MELLODY, Pia: »Facing Codependence«, Harper Collins, 1989

DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:

Vzgoja brez drame, celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.

Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.

Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič

Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič

Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick

Postavitev spletnega mesta in gostovanje: Prolog d.o.o., Logatec | 1990 - 2024 | CMSx

Spletna stran brez sejnih piškotov (Session Cookies) ne more delovati pravilno.
Več o tem si lahko preberete na naslednji povezavi www.allaboutcookies.org.
Drugih dodatkov stran nima.