|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
MLADI ODRASLI IN ODHOD OD DOMAOznake: odrasli otroci, disfunkcionalne družine, alkoholne družine, stiska, trauma, družina, odnosi, težave, samopodoba, mladi odrasli, odhod od doma avtorica: Andreja Vukmir, spec. ZDT Kdor se ne more spominjati svoje preteklosti, jo je prisiljen stalno ponavljati. (McGoldrick, 1995)
Tadeja in Marko Tadeja in Marko sta se spoznala pri 21. letih. Bila sta še študenta, dobivala sta se drug pri drugem doma, se družila s prijatelji, včasih potovala, hodila v hribe, koncerte ali v kino. Tadeja je bila pri študiju uspešna, Marko pa ni točno vedel, kaj bi želel in je zamenjal študijsko smer, vendar tudi tam ni bil zadovoljen. Tadejo je zmotilo veliko stvari: premalo časa sta preživela skupaj sama, vedno sta bila obkrožena s prijatelji. Zdelo se je, da Marka to ne moti in da se namenoma obkroža z ljudmi, samo da ne bi bila sama. Zanjo je bilo preveč zabav z alkoholom in kajenjem marihuane. Včasih je izrazila nezadovoljstvo, plašno in negotovo. Mislila je, da je preobčutljiva, da je tako študentsko obdobje, da nima smisla za humor, da ni tako inteligentna kot Marko in se je bala, da jo bo zapustil. Doma so ji dali jasno vedeti, da z njeno izbiro niso zadovoljni. Marko je kljub prijetnim občutkom zaljubljenosti, doživljal občutke negotovosti in sramu. Težko mu je bilo punco pripeljati domov, v krog svoje družine, kjer bo lahko videla mamino pitje. Izogibal se je domu. Vsako morebitno pričakovanje ga je dušilo. Tesno mu je bilo, kadar sta bila sama. Svet je doživljal kot sovražen, družinske vezi kot zlagane. Čas pa kar beži. Tadeja je diplomirala. Naveličala se je hoditi na zmenke, želela si je skupnega življenja. Njene prijateljice so že načrtovale družine, onadva pa sta še vedno živela kot dva študenta. Marka so njena pričakovanja spravljala v stisko, kot da mu nekdo stiska zanko okoli vratu. Pri 27. sta se prvič razšla. Vendar sta se preveč pogrešala. In tako še nekajkrat. Vedno je bilo najprej nekaj časa v redu, potem pa se ni nič spremenilo. Tako sta pricapljala do 33. leta. Dekle je čutilo, kot da se ji je življenje ustavilo. Ničesar ni zmogla spremeniti, ne sebe ne njega. Nič. Vse je obstalo, le svet okoli nje se je spreminjal, razvijal, zdelo se ji je, da vsi živijo in gredo z enim tokom življenja, ona p ni vedela ne kako in kaj. V takem svojem obupu si je poiskala pomoč. Občutila je, da je na najnižji točki svojega življenja.
Življenjski krog družine Družina ima sedem razvojnih obdobij, ki se začne z odhodom mladega odraslega od doma. Vsako obdobje ima svoje razvojne potrebe, ki omogočajo razvoj posameznika v družini in je zaznamovano z nekim področjem v odnosih, ki je takrat najbolj izpostavljeno. Blokada v družini ni samo neko obdobje, ki ga je potrebno "dati čez", ampak se običajno sprevrže v ponavljanje patoloških vzorcev v družini.
Mladi odrasli in odhod od doma Faza mladega odraslega ni lahka. Je začetek dopolnjevanja tistega, kar je posameznik razvil v svoji izvirni družin. V razvojnem smislu je to obdobje, ko si izgrajujemo identiteto, se izšolamo, izberemo poklic, začnemo svojo karierno pot in se diferenciramo od svoje izvirne družine. V tem obdobju nas čaka odhod od doma in pa začetek samostojnega intimnega življenja. To je zahtevna naloga, ki večini uspe, veliko mladih pa ima ob tem velike težave. Doživljajo veliko strahu in negotovosti. Največji vir stresa je vzpostavitev intimnih vezi. Kaj če nikogar ne bom našel, kaj če nikomur ne bom všeč, kaj če nisem vreden ljubezni. Kaj se je zalomilo pri našem mladem paru? Na tem mestu ne moremo razložiti vso dinamiko, ki se ja razvila med njima in zakaj se jima je to dogajalo. Začenjala sta svoj življenjski krog družine, vendar se nista zmogla/znala čustveno razmejiti od t.i. programa svoje izvorne družine. Kdor želi vstopiti v odnos, mora čustveno oditi od doma. Bolj ko je posameznik zapleten v nefunkcionalne oblike povezanosti s svojo izvirno družino, težje jih je spontano prerasti, posameznik se nikoli ali pa zelo težko osamosvoji od teh nepredelanih čustvenih vezi. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
