|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
USTVARJANJE PARTNERSTVA IN NOVEGA DOMAOznake: odrasli otroci, alkoholne družine, služba, trauma, stiska, samopodoba, odnosi, delovno mesto, ustvarjanje partnerstva, zaveza Avtorica: dr. Tina Rahne Mandelj Matic in Bernarda sta postala par ob koncu študija. Spoznala sta se v družbi in se kmalu našla v skupnih interesih, željah in vrednotah. On si je že urejal stanovanje doma, ona pa je želela oditi od lastnega doma in se osamosvojiti. Njun odnos je bil vihrav, poln lepih skupnih trenutkov, a hkrati so se pokazale njune razlike in vloge v družini. Imela sta se rada in se videla skupaj, a ta pot ni šla gladko, spopadala sta se z negotovostjo in nesoglasji. Bernarda je bila edina hčerka ob čustveno negotovi in odsotni mami ter skrušenem in neodzivnem očetu. Kot tretjega otroka v družini je niso zares načrtovali. Čeprav so ji starši pravili drugače, že od malega ni čutila, da so jo res veseli ali da so radi z njo. Zato se je ob dvojnih sporočilih borila s strahom in negotovostjo. Ker v sebi ni čutila sprejetosti in podpore, je dolgo verjela svojim staršem, da je preobčutljiva in si zato ni zaupala. Matic je bil njen prvi fant in ni vedela, kaj lahko pričakuje od odnosa. Matica so njeni starši že takoj sprejeli z veseljem, ga potrjevali in ga vzljubili kot lastnega sina. Sama pa je ob tem zopet čutila bolečino, neslišanost in sram. To se je še utrdilo v izkušnjah z bodočo taščo in tastom, kjer je v dejanjih in besedah doživela prezir in nesprejemanje. Čutila je, da staršem jemlje sina, da zanje ni dovolj dobra. Bala se je, da bo Matic v tem potegnil z njimi. Ta tema je velikokrat izbruhnila v njunih prepirih. Matic je bil uspešen mlad ekonomist, ponos svoje družine, z vero in zaupanjem vase. Bil je drugi sin, najuspešnejši in ta, na katerega se oče in mama lahko zaneseta. Zelo je bil dejaven v svoji karieri in hkrati vpet v družinsko podjetje, kjer je pomagal očetu pri poslih in na kmetiji. Družina je veliko upov polagala nanj, ker starejši brat in mlajša sestra nista imela sreče z odnosi – prvi je ostal samski in v bolezni, sestra pa je bila samohranilka. Navajen je bil, da je v odnosih posrednik, saj se oče in mama že dolga leta nista razumela, oče pa je bil do mame zelo prezirljiv. Oba sta se obračala nanj, zato je želel mamo zaščititi, očeta pa ne razočarati. Bernardo je imel Matic rad, težko pa je prenesel njeno nezaupanje vanj, njune prepire in to, da ga ne podpira v njegovi viziji. Bolelo ga je tudi, da družina ne sprejme zares njegove izbire. Bil je razpet med želje svojih staršev ter potrebe svoje punce. Ta si je želela ustvariti njun skupen dom in družino stran od obeh družin. Tudi on se je želel poročiti z njo in je ne izgubiti, a njen pogoj je bil, da ne bo živela pri njem doma. Po šestih letih skupne hoje in odločanja za ali proti sta se uspela poročiti in si začasno najeti stanovanje, a občutek je bil, da ta korak nikoli ni bil zares skupen. Vprašljivo je bilo tudi, ali si bosta iz te bolečine zares lahko ustvarila skupen dom za oba.
Zaveza in ustvarjanje skupnega doma Zaveza za trajen odnos je pomemben razvojni korak in pomeni odločitev dveh odraslih posameznikov, da želita skupaj graditi svoje življenje, skupne sanje in vrednote. Pomeni, da bosta od sedaj naprej večino svoje energije in časa posvetila drug drugemu in novemu domu. Težko postane, ko želje vsakega od njiju treščijo ob želje drug drugega in/ali staršev ali ko se potrebe osnovnih družin vpletejo v njun razvoj. Zaveza za odraslega posameznika pomeni dokončen čustven odhod od doma ter pripravljenost za gradnjo nove družine. Vsakokrat pomeni izbiro za lastno samostojnost in hkrati odločitev za partnerja, kar par gradi in utrjuje v preizkušnjah. Zaveza temelji na skupni veri v odnos, a sabo prinaša tveganje, kaj se bo zgodilo, če ta odnos ne uspe. Izkušnje, ki jih imata posameznika na tej poti, v temelje določajo njuno prihodnost in občutek varnosti drug ob drugem, veliko pa povedo tudi o odnosih v primarni družini. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
