|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
MLADA DRUŽINA IN STARI STARŠIOznake: disfunkcionalne družine, odrasli otroci, alkoholne družine, stari starši, mlada družina avtorica: dr. Tina Rahne Mandelj Andreja in Matic sta starša 4-letne punčke Taje in 1,5-letnega Žaka. Živijo v svojem stanovanju v večjem mestu. Tako Andreja kot Matic sta zaposlena in vpeta v vsakdanje obveznosti. Oboji starši so oddaljeni več kot uro vožnje, zato nimata veliko vsakodnevnega stika z njimi. To pomeni, da ima družinica lasten prostor in mir, a tudi, da se morata Andreja in Matic zanesti predvsem drug na drugega, ker nimata možnosti širše družinske podpore. Kljub temu pa odnosi v širši družini bremenijo oba, saj imata občutek, da nista izpolnila želj svojih družin. Že ko sta bila par, vsak s svojega konca Slovenije, se je bilo potrebno odločiti kje bo njun dom. Andreja prihaja iz podeželskega okolja, kjer pa so odnosi težki in brez medsebojnega pogovora, saj oče pije in je prisoten zakonski konflikt. Mama je tiha in pridna, zasedena še s skrbjo za lastno bolno mamo, pri hiši pa živi še starejši brat, ki je brez službe, prijateljev in odnosov. Andreja je bila kot mlada ženska zelo obremenjena z odnosi doma, z željo in hotenjem, da pomaga mami in bratu in je tu veliko vložila za spremembe, želela je, da bi pogovor stekel. Hkrati pa je bila jezna in nemočna ob dejstvu, da nihče v družini v resnici ničesar ne spremeni, da vsak ostaja nefunkcionalen in sam v svoji bolečini. Zato je Matica prosila, če lahko ostaneta v mestu, kjer delata, da bo lahko v miru našla sebe in si zgradila družino ter se le občasno vračala domov. Le tako bo lahko zaživela v novih odnosih, ki jih bo sama lahko ustvarjala po svojih željah. Tako sta se poročila in ostala v mestu. Matic je težko sledil njeni želji, saj je bil edini otrok v družini, kjer se je pričakovalo, da bo ostal doma. Ko se je odločil za Andrejo in mesto, je s tem izdal starša. Andreja in Matic sta želela to omiliti in sta veliko vikendov kot par preživela pri njih na kmetiji, a čutiti je bilo zamero. Ta bolečina je bila toliko večja ob prihodu hčerke, torej prve vnukinje, ko je mlada družina zaradi razdalje in potrebe po svojem miru tudi ob vikendih ostajala v mestu. Mladi par je želel hči vzgajati po svoje in si sam uravnavati svoj čas za družino. Matičeva starša sta to videla kot ponovno nezaupanje njima kot staršema in kot nehvaležnost sedaj odraslih otrok. Kot dedek in babica sta se namreč trudila materialno in časovno čim bolj pomagati in biti prisotna pri dogajanju v družini, a zaradi velike želje včasih tudi na silo. Velikokrat sta mladima očitala, da sta osamljena in da ju premalo upoštevata, tako pri skupno preživetem času kot pri vzgoji otroka. Njihovi odnosi so tako postajali vedno bolj napeti in hladni. Zdelo se je, da nobena stran druge ne sliši in da si nenehno povzročajo bolečino prezrtosti in nesprejetosti, kar se je izražalo tudi v odnosu med starimi starši in vnukinjo. To je načelo tudi odnos med Maticem in Andrejo. Andreja je možu zamerila, da se s staršema iskreno ne pogovori in se ne postavi zase in zanje kot družino, on pa njej, da ne razume njihovih odnosov in čustvene zaveze, ki jo ima do njiju, velikokrat se mu je v drži do staršev zdela tudi prestroga. Življenje s predšolskimi otroki ter sodelovanje med mlado in staro družino, sploh pri skrbi za otroke in delu doma, je pomemben del razvoja para in družine. To je čas, ko mlad par še posebej potrebuje podporo in pomoč s strani starih staršev pri varstvu otrok. Postavijo se novi odnosi in vloge, treba je to prepoznati in sprejeti. Vsi vpleteni morajo videti in iskreno dati v pogovor, kje pričakujejo pomoč ali jo lahko dajo, da je le-ta dejansko dobrodošla in dobra izkušnja za vse. Torej je pomembno medsebojno sodelovanje in priznanje med mladimi starši in starimi starši. Da to lahko steče, pa je potrebna jasna komunikacija, preko katere lahko pride do vzajemnega spoštovanja časa, vrednot in želja drug drugega. Velikokrat pa tega ni, zato to prinese nerazumevanje in nesoglasje v odnose. Te izkušnje potem oblikujejo nadaljnje vzorce delovanja v odnosih, ki vsakemu sporočajo kdo je za drugega in ali so njegove potrebe lahko slišane. Če pride do izkušnje izgube stika med mladim parom oz. družino ter njunima izvornima družinama, je za vse težko, kar obremeni odnose tudi v naslednji generaciji. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2025 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2025 | CMSx
|
|||||||||||||
