|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
SOROJENCI – MED SOVRAŠTVOM IN LJUBEZNIJOOznake: disfunkcionalne družine, odrasli otroci, alkoholne družine, stari starši, mlada družina, odnos mama hči, odnos mama sin, odnos oče hči, odnos oče sin, sorojenci, odnosi med sorojenci, družinska dinamika avtorica: Andreja Vukmir, spec. ZDT Ko posamezniki ali pari poiščejo terapevtsko pomoč, jo večinoma zaradi stiske v odnosih s partnerjem, otroci, starši... Le redko - vsaj takšna je moja izkušnja - pa iščejo odgovore na zapleteno dinamiko, ki jo imajo s svojimi sorojenci, kot bomo v članku imenovali brate ali sestre. Zanimivo pa je, kolikokrat in s kakšno intenzivnostjo v teku terapevtskega procesa ti odnosi in njihove čustvene vsebine priplavajo na dan. V odnosih med sorojenci je veliko bolečine, ki se izraža kot zamera, kot občutek, da so imeli drugega otroka raje, da je eden od otrok nosil več odgovornosti kot drugi, da je bila enemu dovoljena večja brezskrbnost. Najhujše bolečine in zamere pa se rodijo ob smrti enega ali obeh staršev in ko pride čas, do se razdeli dediščina. Takrat privrejo na dan vsa razdiralna čutenja, ki pa jih je družina vedno nosila v sebi. Takega sovraštva kot ga vidimo med sorojenci, ne najdemo niti v najhujših zakonskih sporih. Nepremičnina postane simbol čustvene dediščine staršev in spori med sorojenci se razplamtijo do odkritega sovraštva. V naših člankih smo vedno predstavili kakšno zgodbo. Tokrat jo ne bomo, ker sem prepričana, da vidite veliko takih zgodb v svojem vsakdanjem življenju, zato se bomo raje posvetili vprašanju, kako je to mogoče. V našem mesečnem predavanju, s katerimi v septembru nadaljujemo v Trzinu, se bomo lotili občutljive teme, ki je tako značilna v slovenskem prostoru. Kako je mogoče, da si otroci, ki so spočeti in rojeni iz istega telesa, ki skupaj preživijo otroštvo, si delijo dom, so vzgajani in ljubljeni ali neljubljeni od istih staršev, tako močno zamerijo in celo sovražijo, ko odrastejo? Kaj je temu vzrok? Zakaj se to zgodi? V zadnjih letih so se močno povečale raziskave na tem področju. Odnos med sorojenci je lahko zelo pomemben v življenju. Močno smo združeni v času odraščanja, morda malo manj, ko smo vpeti v službo ter vzgojo svojih otrok, spet pa v starejših letih našega življenja. Lahko je vir močne opore in prijateljstva v našem življenju. Lahko pa se obrne v svoje nasprotje. Rivalstvo med sorojenci je v času otroštva in odraščanja normalno, če pa se prenese tudi v odraslo dobo, kaže na močna nerazrešena čutenja iz izvorne družine. Osnova družine je zakonski odnos, ki določa vzdušje v družini. Hkrati pa je družina sistem, v katerem imamo sistemske vloge ter prirojene (določene) vloge. Kako se te vloge izražajo, oblikujejo, določajo pa je odvisno predvsem od staršev in njihovega zakonskega odnosa ter njihovega odnosa da samih sebe. Sistemske vloge določa že razlika ali je otrok prvo ali drugorojenec. Ali je edinec ali pa sta dvojčka. Vrstni red otroka določa njegovo sistemsko vlogo, čustveno pa ga ovrednotijo starši. In če tega ne zmorejo narediti na način, se med sorojenci rodi ljubosumje in celo sovraštvo. Po mojih izkušnjah so poleg staršev najhujše t.i. relacijske travme izražajo prav med sorojenci. Nekaj drugega pa so prirojene vloge. V kakšnem čustvenem stanju sta zakonca, ko se rodi posamezen otrok. Vsi se sprašujejo, kako je to možno, da se otroci, ki so rasli v isti družini in so jih enako vzgajali, med seboj tako različni. Niti en otrok v družini se ne rodi v enak čustveni prostor, v enako vzdušje, v enak odnos med starši. Najhujša zloraba staršev je, če se zaradi nezadovoljstva v zakonu, na enega od otrok čustveno neprimerno navežejo. Da otrok postane čustveni partner. V takem primeru so prizadeti vsi otroci: "priviligirani" mora biti na voljo, ki je povsem neprimeren, drugi pa z bolečino opazujejo, kako ima mama na primer raje sina kot hči. Tu že vidimo jedro bodočega močnega konflikta. Naslednja huda čustvena zloraba so t.i. postaršeni otroci, ko morajo zaradi starševske nemoči prevzeti vlogo, ki ji čustveno in razvojno niso kos. Naslednje so t.i. trinagulacije, ko se oče ali mati povežeta z enim otrokom na račun drugega. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
