|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
Ali veste, zakaj najstniki ne zmorejo oceniti morebitnega tveganega vedenja?Oznake: ločitev, izzivi starševstva po ločitvi, starševstvo, odnosi z odraslim otrokom, mladostniki Avtorica: Andreja Vukmir, spec.ZDT Možgani so zbirka celic, ki druga z drugo komunicirajo s pomočjo kemikalij, imenovanih nevrotransmiterji. V mladostništvu se pojavi povečano delovanje nevronskih krogotokov, ki pri nastanku želje po ugodju uporabljajo dopamin; to je osrednji nevrotransmiter. Dopamin se začne pospešeno sproščati na začetku mladostništva, vrhunec pa doseže približno na sredini tega obdobja; zaradi dopamina se mladostniki nagibajo k izbiri vznemirljivih izkušenj in poživljajočim občutjem. Zaradi povečanega sproščanja dopamina mladostnike preveva močna strast do življenja. Poleg tega se zaradi dopamina osredotočajo izključno na pozitivne posledice dejanj in izkušenj, ki si jih obetajo, morebitnim tveganjem in negativnim platem pa ne pripisujejo pomena in jih preprosto prezrejo. Posledica, ki ga v mladostnikovih možganih oblikuje povečana želja po ugodju, včasih imenujemo hiperracionalnost. Gre za način razmišljanja v dobesednem, konkretnem smislu. Dojamemo samo dejstva, ne vidimo pa celote; spregledamo ozadje ali kontekst, v katerem se ta dejstva pojavljajo. Zaradi takšnega načina razmišljanja se mladostniki osredotočajo na pozitivne plati nekega dejanja, in ne na morebitna tveganja. Raziskave so pokazale, da se kot najstniki tveganj pogosto povsem zavedamo, včasih celo precenimo možnost slabega izida; kljub temu se osredotočimo na morebitne vznemirljive učinke svojih dejanj. Pri hiperracionalnem razmišljanju ne gre za pomanjkanje razmisleka ali refleksije, kar je značilno za impulzivnost, tudi za to ne, da bi bili odvisni od določenega načina vedenja ali snovi. Ta miselni proces izhaja iz možganov, ki presodijo, da je pozitivni izid veliko pomembnejši od negativnega. Hočem reči, da možganski centri za ocenjevanje okoliščin premalo pomena pripišejo slabim platem in precenjujejo pomembnost dobrih. Ko najstniki tehtajo svoje možnosti, so pristranski v prid pozitivnemu izidu. Dobre plati so zanje veliko pomembnejše od slabih in preprosto rečeno: vredno je tvegati. Ta pozitivna naravnanost se sproži še posebej takrat, kadar se najstniki družijo z drugimi najstniki ali mislijo, da prijatelji opazujejo njihovo početje. Kar kot najstniki doživljamo v družbenem in čustvenem smislu, je podlaga za poznejše obdelovanje informacij v možganih. To sicer drži za vsakogar in pri kateri koli starosti, toda v mladostništvu je vpliv vrstnikov še posebej močan. Več o velikih možganskih spremembah, ki se dogajajo v času mladostništva, lahko preberete v knjigi dr. Daniela Siegla, Vihar v glavi: moč najstniških možganov. Dr. Daniel Siegel je tudi avtor uspešnice Celostni razvoj otroških možganov in knjige Vzgoja brez drame. V tem New York Times bestselerju, avtor staršem predstavi, kako lahko v življenju svojih otrok eno od najbolj zahtevnih razvojnih obdobij, spremenijo v najbolj izpolnjujočega in uspešnega. |
DO SEDAJ SMO V ZAVODU POGLED IZDALI:
Vihar v glavi, moč najstniških možganov, Daniel J. Siegel, M. D.
Celostni razvoj otroških možganov, Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Otroška slikanica DIHAM, Andreja Vukmir Brenčič
Otroška slikanica MOJE TELO, Andreja Vukmir Brenčič
Čuječnost za otroke in najstnike, priročnik, Debra Burdick
|
||||||||||||
| Vse pravice pridržane Zavod POGLED © 2010 - 2024 | |||||||||||||
|
Postavitev spletnega mesta in gostovanje:
Prolog d.o.o., Logatec
| 1990 - 2024 | CMSx
|
|||||||||||||
